Katero koleno boli - levo ali desno?Mnogi nas obiščejo zaradi bolečin v kolenih. Dobra novica je ta, da obstaja popolnoma neinvazivna metoda, ki pri večini hitro in učinkovito pomaga. Pogosto stranke to ugotovijo naključno – ko pridejo k nam iz drugih razlogov; in vedno znova so presenečene nad (običajno) hitrim učinkom obravnave bolečih kolen. |
|
Pri prebiranju tujega članka sem naletela na zelo zanimivo raziskavo, ki jo želim deliti z vami – predvsem, če vas bolijo kolena zaradi degenerativnih sprememb (obraba sklepnega hrustanca, degeneracija meniskusa…) in nameravate na operacijo:
Degeneracije meniskusa so zelo pogoste in raziskave kažejo, da, da ima po 50. letu starosti vsaka tretja oseba, ki opravi preiskavo z magnetno resonanco, lezije na meniskusu, pa čeprav ni utrpela nobene poškodbe.
Kar je še bolj zanimivo pa je to, da kar 70% pregledanih oseb, ki imajo dejansko poškodovan meniskus, nima nobenih simptomov! (Vir: NEJM)
Na pregled kolena se običajno odpravimo po poškodbah ali ko trpimo zaradi bolečin v kolenu. Ko trpimo zaradi notranjih ali stranskih bolečin v kolenu in nam na pregledu sočasno odkrijejo nepravilno strukturo meniskusa ali druge obrabe hrustanca, se običajno vzrok za bolečine v kolenu pripiše tem "vzrokom".
Stranke, ki imajo tovrstne diagnoze, si to to (žal) zelo slikovito predstavljajo in pogosto prav razlagajo kako čutijo drobce, ki se "zabadajo" ali kako se kosti "drgnejo" in povzročajo bolečino.
Vsi, ki imajo takšne težave, običajno vidijo logično rešitev problema v kirurškem posegu. Toda raziskave kažejo, da je kirurški poseg na meniskusu, ki je poškodovan zaradi "degeneracije" pogosto neuspešen in problema ne reši. Od mnogih raziskav, ki govorijo temu v prid je zelo zanimiva naslednja:
skupino oseb, katerim so dejansko opravili artroskopski poseg na kolenu so primerjali s placebo skupino oseb, ki so jim na kolenu naredili le rez na koži, dejanskega posega na kolenu pa ne (tega seveda niso vedeli ne pacienti, ne njihovi lečeči zdravniki). Obe skupini sta imeli enako fizioterapevtsko rehabilitacijo.
Rezultat je bil presenetljiv: osebe obeh skupin so imele po rehabilitaciji enake rezultate, ugotovljeno pa je bilo, da so bile osebe, ki so bile dejansko operirane na kolenu, izpostavljene večjemu tveganju za razvoj kroničnih bolečin zaradi samega posega.
Drugi poizkus je primerjal rezultate rehabilitacije oseb, ki so imele kirurški poseg kolena, z rezultati rehabilitacije oseb, ki so se zdravile samo s fizioterapijo (brez kirurškega posega). Tudi tukaj so bili rezultati skoraj enaki oz. nekoliko boljši pri drugi skupini, ker osebe niso imele stranskih učinkov kirurškega posega. (Vir: https://www.bmj.com/content/354/bmj.i3740)
To seveda ne pomeni, da kirurški posegi ne kolenu niso učinkoviti – ravno nasprotno, v mnogih primerih so odločilni, predvsem pri poškodbah, pri hudih ostrih bolečinah…
Namen teh raziskav je opozoriti na zmotna pričakovanja mnogih oseb, ki trpijo zaradi degenerativnih sprememb, ki se odločijo za kirurški poseg misleč, da bo le-ta takoj in v celoti rešil njihov problem, tako kot da bi zamenjali rezervni del, kar pa, žal, ni vedno tako. Včasih je to celo razlog za dodatne težave. Raziskave govorijo v prid dejstvu, da je v takšnih primerih smiselno težave obravnavati najprej z neinvazivnimi pristopi, ki lahko pomagajo pri krepitvi muskulature in zmanjšanju bolečin (Vir: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4583596/) in šele v primeru, da te niso uspešne, pristopiti k kirurškem posegu.
Če povzamemo zaključek teh raziskav: "Pred izvedbo operacije, je treba bolečino v kolenu, kot glavno skrb bolnikov, skrbno oceniti glede njenih vzrokov, operacija pa je še vedno izbira v skrajni sili." In še: "Zdravnike in bolnike srednjih let, z degenerativnimi lezijami meniskusa in brez radiografskih dokazov o osteoartritisu, spodbujamo, naj kot opcijo vzamejo v obzir izvajanje terapij z vajami v nadzorovanih ustanovah."
TODA, ČE JE TEMU TAKO, KATERI SO LAHKO DRUGI VZROKI BOLEČIN V KOLENU?
Z vidika bioloških zakonov, v skladu s katerimi telo reagira vedno smiselno in s ciljem ohranjanja življenja, gre pri degenerativnih poškodbah meniskusa za recidive, t. j. za ponavljajoča se doživljanja stiske, za ponavljajoče se biološko občutenje ali zaznavo: "ne morem dohajati ... (lahko se nanaša na mnogo stvari: šport, služba, partner, izobrazba, situacija…)", ali pa "nisem dovolj okreten, spreten…".
Izkušnje nekaterih fizioterapevtov, ki preučujejo tudi biološke zakone govorijo, da so na splošno osteoartikularne strukturne spremembe le redko vzrok bolečine. Nasprotno pa so ugotovili natančne in specifične korelacije v zaznavah in občutenjih, ki so povzročila bolečino in ki lahko sčasoma povzročijo tudi strukturno spremembo v strukturi.
Vsaka oseba ima svojo zgodbo, na osnovi katere ji lahko skušamo pomagati razumeti vzrok bolečin. Pomagati skušamo tako pri obvladovanju in odpravljanju bolečine, kot tudi pri razumevanju težav in iskanju poti iz ponavljajočih se situacij, ki vzdržujejo bolečino. Zato velja pred kirurškim posegom vsekakor poskusiti z neinvazivnimi pristopi, ki so neškodljivi in pogosto uspejo olajšati ali odpraviti težave.
Vsebina je delno povzeta iz 5LB Magazine. https://magazine.5lb.eu/
Degeneracije meniskusa so zelo pogoste in raziskave kažejo, da, da ima po 50. letu starosti vsaka tretja oseba, ki opravi preiskavo z magnetno resonanco, lezije na meniskusu, pa čeprav ni utrpela nobene poškodbe.
Kar je še bolj zanimivo pa je to, da kar 70% pregledanih oseb, ki imajo dejansko poškodovan meniskus, nima nobenih simptomov! (Vir: NEJM)
Na pregled kolena se običajno odpravimo po poškodbah ali ko trpimo zaradi bolečin v kolenu. Ko trpimo zaradi notranjih ali stranskih bolečin v kolenu in nam na pregledu sočasno odkrijejo nepravilno strukturo meniskusa ali druge obrabe hrustanca, se običajno vzrok za bolečine v kolenu pripiše tem "vzrokom".
Stranke, ki imajo tovrstne diagnoze, si to to (žal) zelo slikovito predstavljajo in pogosto prav razlagajo kako čutijo drobce, ki se "zabadajo" ali kako se kosti "drgnejo" in povzročajo bolečino.
Vsi, ki imajo takšne težave, običajno vidijo logično rešitev problema v kirurškem posegu. Toda raziskave kažejo, da je kirurški poseg na meniskusu, ki je poškodovan zaradi "degeneracije" pogosto neuspešen in problema ne reši. Od mnogih raziskav, ki govorijo temu v prid je zelo zanimiva naslednja:
skupino oseb, katerim so dejansko opravili artroskopski poseg na kolenu so primerjali s placebo skupino oseb, ki so jim na kolenu naredili le rez na koži, dejanskega posega na kolenu pa ne (tega seveda niso vedeli ne pacienti, ne njihovi lečeči zdravniki). Obe skupini sta imeli enako fizioterapevtsko rehabilitacijo.
Rezultat je bil presenetljiv: osebe obeh skupin so imele po rehabilitaciji enake rezultate, ugotovljeno pa je bilo, da so bile osebe, ki so bile dejansko operirane na kolenu, izpostavljene večjemu tveganju za razvoj kroničnih bolečin zaradi samega posega.
Drugi poizkus je primerjal rezultate rehabilitacije oseb, ki so imele kirurški poseg kolena, z rezultati rehabilitacije oseb, ki so se zdravile samo s fizioterapijo (brez kirurškega posega). Tudi tukaj so bili rezultati skoraj enaki oz. nekoliko boljši pri drugi skupini, ker osebe niso imele stranskih učinkov kirurškega posega. (Vir: https://www.bmj.com/content/354/bmj.i3740)
To seveda ne pomeni, da kirurški posegi ne kolenu niso učinkoviti – ravno nasprotno, v mnogih primerih so odločilni, predvsem pri poškodbah, pri hudih ostrih bolečinah…
Namen teh raziskav je opozoriti na zmotna pričakovanja mnogih oseb, ki trpijo zaradi degenerativnih sprememb, ki se odločijo za kirurški poseg misleč, da bo le-ta takoj in v celoti rešil njihov problem, tako kot da bi zamenjali rezervni del, kar pa, žal, ni vedno tako. Včasih je to celo razlog za dodatne težave. Raziskave govorijo v prid dejstvu, da je v takšnih primerih smiselno težave obravnavati najprej z neinvazivnimi pristopi, ki lahko pomagajo pri krepitvi muskulature in zmanjšanju bolečin (Vir: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4583596/) in šele v primeru, da te niso uspešne, pristopiti k kirurškem posegu.
Če povzamemo zaključek teh raziskav: "Pred izvedbo operacije, je treba bolečino v kolenu, kot glavno skrb bolnikov, skrbno oceniti glede njenih vzrokov, operacija pa je še vedno izbira v skrajni sili." In še: "Zdravnike in bolnike srednjih let, z degenerativnimi lezijami meniskusa in brez radiografskih dokazov o osteoartritisu, spodbujamo, naj kot opcijo vzamejo v obzir izvajanje terapij z vajami v nadzorovanih ustanovah."
TODA, ČE JE TEMU TAKO, KATERI SO LAHKO DRUGI VZROKI BOLEČIN V KOLENU?
Z vidika bioloških zakonov, v skladu s katerimi telo reagira vedno smiselno in s ciljem ohranjanja življenja, gre pri degenerativnih poškodbah meniskusa za recidive, t. j. za ponavljajoča se doživljanja stiske, za ponavljajoče se biološko občutenje ali zaznavo: "ne morem dohajati ... (lahko se nanaša na mnogo stvari: šport, služba, partner, izobrazba, situacija…)", ali pa "nisem dovolj okreten, spreten…".
Izkušnje nekaterih fizioterapevtov, ki preučujejo tudi biološke zakone govorijo, da so na splošno osteoartikularne strukturne spremembe le redko vzrok bolečine. Nasprotno pa so ugotovili natančne in specifične korelacije v zaznavah in občutenjih, ki so povzročila bolečino in ki lahko sčasoma povzročijo tudi strukturno spremembo v strukturi.
Vsaka oseba ima svojo zgodbo, na osnovi katere ji lahko skušamo pomagati razumeti vzrok bolečin. Pomagati skušamo tako pri obvladovanju in odpravljanju bolečine, kot tudi pri razumevanju težav in iskanju poti iz ponavljajočih se situacij, ki vzdržujejo bolečino. Zato velja pred kirurškim posegom vsekakor poskusiti z neinvazivnimi pristopi, ki so neškodljivi in pogosto uspejo olajšati ali odpraviti težave.
Vsebina je delno povzeta iz 5LB Magazine. https://magazine.5lb.eu/
Vse informacije in opisi na straneh www.naturopatija.si so zgolj informativnega značaja in nikakor niso namenjene kot nadomestilo za nasvete osebnega zdravnika ali drugega zdravstvenega osebja, prav tako ne morejo biti nadomestilo za ustrezno zdravstveno pomoč, zdravniško diagnozo ali zdravniški nasvet saj niso izrecno potrjene s strani zdravstvenih organov.
