Radi imamo živali... na krožniku?

Skoraj vsi, ki jih poznam, pravijo, da imajo radi živali.
Skoraj vsi, ki jih poznam, jedo živali. Samo ne kužkov in muckov.

Nekaj tukaj mi ni jasno. Jih imaš rad, ali jih ješ? Jih imaš rad kot čuteča bitja, ali jih imaš rad za kosilo? Eno namreč izključuje drugo.

Mi lahko kdo razloži, kje je razlika med kužkom in prašičkom (ki je menda celo bolj inteligenten od kužka)?
Zakaj prašička poješ, kužka pa ne? Torej, če mislimo, da je prav jesti prašičke, potem je prav jesti tudi kužke.
Aaaa, to pa ne!

Ene zajčke imamo za domače ljubljenčke, druge za pečenko.
Jančke, zajčke in piščančke, okrancljane z mašnicami gledamo ob Velikonočnih praznikih, nato pa - v pečico z njimi!
Kje je tu človeškost? Kje je tu razum? Kje je usmiljenje? Kdo mi lahko razloži to dvoličnost?
Res ne razumemo, da jesti odojka, telička in piščančka pomeni jesti mladičke živali? Bi dali svojim otrokom pojesti mladičke svojih kužkov in muckov? Stavim, da ne. Še domače rdeče ribice ne.

Kdaj se bomo nehali sprenevedati ali pa se delati, da ne razumemo? ​Mi kdo lahko razloži, česa jaz tukaj ne razumem???