O povezavi med čustvi in telesom sem že pisala, tokrat pa želim to temo predstaviti še nekoliko globlje, saj splošno uveljavljeno dojemanje zdravja in bolezni telo še vedno prepogosto obravnava kot stroj, ki je v primeru bolezni potreben čim hitrejšega "popravila" ali "zamenjave" pokvarjenega dela.
V holistični naturopatiji se večino simptomov (katerekoli bolezni) obravnava kot fizično manifestacijo psihičnih in čustvenih stanj človeka. Vsak simptom, bolezen ali sindrom skriva v sebi neko sporočilo, ki je v svojem bistvu za obolelega koristno in vsebuje nek smisel ali namen. Pomembno je to sporočilo poiskati, ga skušati razumeti in uporabiti za vzpostavitev ravnovesja.
Znanstvenica Candace B. Pert je že leta 1997 v svoji knjigi Molecules of Emotion: The Science Behind Mind-Body Medicine trdila, da naš organizem deluje dobro, če se naša čustva lahko prosto izražajo oz. če biokemične substance lahko v njem prosto prehajajo.
Vprašali se boste kakšno zvezo imajo biokemične substance z našimi čustvi? Čustva znotraj nas potujejo kot informacija med dvema nivojema - med umom in telesom. To, kar v nematerialni obliki dojemamo in občutimo kot čustva, so v materialni obliki biokemične substance (!), ki se vežejo na celice posameznih tkiv in organov in lahko na ta način spreminjajo delovanje organizma tako na fizičnem funkcionalnem, kot na psihičnem nivoju.
Če čustva potlačimo in jih blokiramo, s tem prekinemo tudi pretok biokemičnih substanc, kar vodi v neuravnovešenost organizma. Zatrte travme, ki so jih povzročila obremenjujoča čustva, se lahko shranijo v različnih delih telesa, kar vpliva na našo sposobnost občutenja tega dela telesa ali celo na njegovo mobilnost.
Če je temu tako, potem bi lahko logično sklepali, da lahko telo zdravimo s pomočjo uma in um s pomočjo telesa! Res je, toda zgolj umsko zavedanje psihičnega vzroka nekega simptoma ne zadostuje, da bi simptom tudi premagali. Da bi to dosegli je nujno doseči in razrešiti čustveno razsežnost problema.
Kot zanimivost, poglejmo na katera čustva se odzivajo nekateri deli organizma pri simptomih, s katerimi se pogosto srečujemo in jih praksa mnogokrat potrjuje:
- bolečine v vratu – zgodila se mi je krivica, pomanjkanje svobode, nezadovoljstvo...pri bolečinah v vratu gre lahko tudi za težave z jetri (strah ali zaskrbljenost za življenjsko pomembne stvari)…
- bolečine v kolenu – nisem dovolj hiter ali dober (hitra) v športu ali drugi fizični aktivnosti; lahko pa pomeni, da se ne čutimo več sposobni dohajati nekoga ali nečesa (partnerja, obveznostim v službi)…
- bolečine v komolcu – nisem sposoben (sposobna) zadržati ali odriniti nekoga ali nečesa, lahko gre tudi za "komolčenje" …
- bolečine v želodcu – ne morem "prebaviti" situacije – nekaj mi je obležalo na želodcu...
- vnetja mehurja – nisem sposoben (sposobna) braniti oz. omejiti svojega "teritorija", ne znam reči "ne"...
- težave s prostato – zapustitev zaradi mlajšega moškega ali skrb zaradi staranja in pešanja spolne moči ali skrb pred zapustitvijo partnerke ali skrb, da se rod ne bo nadaljeval…
- težave z maternico - ne morem zanositi; želim si zanositi, a ne z njim…
Stvar seveda ni tako preprosta in ne bi bilo prav posploševati, vendar je možno pri skoraj vsaki težavi priti do sprožilnega dejavnika ali do razloga ali ponavljajočih se situacij, ki vzdržujejo določeno stanje ali bolezen.
Tradicionalni zdravstveni sistemi kot so indijski in kitajski, ki so že pred 5000 leti poudarjali pomen zdravega načina življenja v harmoniji z naravo, so že znali organe povezati s pripadajočimi čustvi. Smo to, kar mislimo (in čutimo!) in ozdraviti od neke bolezni pomeni pogosto spremeniti svoje vzorce prepričanj oz. miselne vzorce, to pa pomeni tudi spremeniti sebe in zapustiti svojo "cono udobja". Vsak pri sebi najbolje ve, koliko je to zanj (ali zanjo) sprejemljivo ali če si tega resnično želi, saj je v nekaterih situacijah tudi bolezen nezavedna "cona udobja", ki jo je težko zapustiti.
Več o tem pa kdaj drugič...
Romina Salvi
Vse informacije in opisi na straneh www.naturopatija.si so zgolj informativnega značaja in nikakor niso namenjene kot nadomestilo za nasvete osebnega zdravnika ali drugega zdravstvenega osebja, prav tako ne morejo biti nadomestilo za ustrezno zdravstveno pomoč, zdravniško diagnozo ali zdravniški nasvet saj niso izrecno potrjene s strani zdravstvenih organov.