Kako lahko umre človek, v čigar vrtu raste žajbelj?
"Nesmrtna" Salvija za izboljšanje spomina, povečanje pozornosti in še mnogo več.
Skozi mnoge generacije se je v angleškem zeliščarstvu žajbelj uporabljal za zdravljenje pozabljivosti in za krepitev možganov, v zadnjem času pa so raziskave pokazale, da žajbelj v možganih deluje tako kot farmacevtska zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni.
V tem letnem času želim spomniti na to čudovito darilo narave, ki raste na mnogih vrtovih, saj mnogi ne poznajo vseh njegovih koristnih učinkov.
Žajbelj je rastlina starodavne medicinske tradicije, ki ima impresivne učinke na celotno človeško fiziologijo. Beseda salvia izhaja iz latinske besede "salvs", kar pomeni zdrav oz. zdravje. Vrline te dragocene zdravilne rastline so poznali že stari Rimljani, stari Grki, ki so jo imenovali "zelišče nesmrtnosti" in stari Egipčani, kjer je veljala za eliksir življenja. V Salernski medicinski šoli, katere izvor sega v IX-X. stoletje, so skovali rek, ki je kasneje postal pregovor: "Cur moriatur homo, cui Salvia crescit in horto?" in pomeni: "Kako lahko umre človek, v čigar vrtu raste žajbelj?".
Žajbljevi listi vsebujejo številne zdravilne snovi. Najbolj znani so njegovi dobrodejni učinki pri prebavnih motnjah ter vnetjih žrela in dlesni, manj znano pa je, da se žajbelj uporablja tudi za preprečevanje pretiranega znojenja, zniževanje sladkorja v krvi, razkuževanje ran, uravnavanje hormonskih neravnovesij (estrogenska rastlina), za nego kože in las ter za povečanje kostne gostote pri osteoporozi. Poleg tega pa deluje tudi kot za poživilo, stimulans in tonik za živčni sistem in spomin.
Raziskave o delovanju žajblja na možganske funkcije dokazujejo, da žajbelj deluje na možgane enako kot zdravila za Alzheimerjevo bolezen. Znanstveniki so ugotovili, da se lahko z uporabo žajblja, ki tako kot zdravila za Alzheimerjevo bolezen preprečuje razgradnjo encima acetilholina (Ach), izboljša prenos možganskih živcev ter odzivni čas, krepijo se motorični refleksi in povečuje se pozornost. Dokazano je bilo tudi znatno zavrtje napredovanja demence in v manj hudih primerih celo povrnitev kognitivne degeneracije.
Ker encim Ach med ostalim spodbuja tudi fazo REM spanja (to je fazo mirnega spanja, ko sanjamo), ima žajbelj pomembno vlogo tudi pri izboljšanju spomina in sposobnosti odločanja.
Dve vrsti žajblja, ki se ju na splošno najpogosteje uporablja sta navadni žajbelj (Salvia Officinalis) in španski žajbelj (Salvia Lavandulaefolia). Še posebej močan učinek so ugotovili pri eteričnem olju, toda ker je v njem prisoten strupeni tujon, se eteričnega olja ne sme nenadzorovano uživati. V naturopatiji se s pridom uporablja žajbljeve poparke in žajbljevo kvintesenco, ki je pa pri nas še dokaj nepoznana.
Čeprav je Ameriška agencija za prehrano in zdravila (FDA) žajbelj uvrstila na listo varnih rastlin za uživanje v prehrani, je pri uživanju žajblja potrebna previdnost in zmernost. Če žajbelj sedaj poberemo in posušimo, si bomo z njim lahko preko celega leta lajšali marsikatero težavo. Doma je najbolj varna uporaba poparka iz žajbljevih listov, ki ne vsebuje toksičnega tujona, saj se le-ta v vodi ne topi. Pri uporabi drugih vrst žajbljevih pripravkov pa se je treba ravnati po navodilih farmacevta, zdravnika ali naturopata. Uživanje žajblja ni primerno za nosečnice, doječe matere in osebe z epilepsijo, pazljivi pa morajo biti tudi sladkorni bolniki.
Žajbelj v kulinariki - združimo prijetno s koristnim
Naši sosedje Italijani uporabljajo v kulinariki žajbelj še pogosteje kot mi. Zelo enostavna je njihova omaka za testenine ali njoke, ki jo pripravijo tako, da sveže žajbljeve liste popražijo na maslu, v tej omaki pa nato na hitro popražijo še testenine ali njoke ter postrežejo. Velja poskusiti!
Romina Salvi
Maj, 2020
Skozi mnoge generacije se je v angleškem zeliščarstvu žajbelj uporabljal za zdravljenje pozabljivosti in za krepitev možganov, v zadnjem času pa so raziskave pokazale, da žajbelj v možganih deluje tako kot farmacevtska zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni.
V tem letnem času želim spomniti na to čudovito darilo narave, ki raste na mnogih vrtovih, saj mnogi ne poznajo vseh njegovih koristnih učinkov.
Žajbelj je rastlina starodavne medicinske tradicije, ki ima impresivne učinke na celotno človeško fiziologijo. Beseda salvia izhaja iz latinske besede "salvs", kar pomeni zdrav oz. zdravje. Vrline te dragocene zdravilne rastline so poznali že stari Rimljani, stari Grki, ki so jo imenovali "zelišče nesmrtnosti" in stari Egipčani, kjer je veljala za eliksir življenja. V Salernski medicinski šoli, katere izvor sega v IX-X. stoletje, so skovali rek, ki je kasneje postal pregovor: "Cur moriatur homo, cui Salvia crescit in horto?" in pomeni: "Kako lahko umre človek, v čigar vrtu raste žajbelj?".
Žajbljevi listi vsebujejo številne zdravilne snovi. Najbolj znani so njegovi dobrodejni učinki pri prebavnih motnjah ter vnetjih žrela in dlesni, manj znano pa je, da se žajbelj uporablja tudi za preprečevanje pretiranega znojenja, zniževanje sladkorja v krvi, razkuževanje ran, uravnavanje hormonskih neravnovesij (estrogenska rastlina), za nego kože in las ter za povečanje kostne gostote pri osteoporozi. Poleg tega pa deluje tudi kot za poživilo, stimulans in tonik za živčni sistem in spomin.
Raziskave o delovanju žajblja na možganske funkcije dokazujejo, da žajbelj deluje na možgane enako kot zdravila za Alzheimerjevo bolezen. Znanstveniki so ugotovili, da se lahko z uporabo žajblja, ki tako kot zdravila za Alzheimerjevo bolezen preprečuje razgradnjo encima acetilholina (Ach), izboljša prenos možganskih živcev ter odzivni čas, krepijo se motorični refleksi in povečuje se pozornost. Dokazano je bilo tudi znatno zavrtje napredovanja demence in v manj hudih primerih celo povrnitev kognitivne degeneracije.
Ker encim Ach med ostalim spodbuja tudi fazo REM spanja (to je fazo mirnega spanja, ko sanjamo), ima žajbelj pomembno vlogo tudi pri izboljšanju spomina in sposobnosti odločanja.
Dve vrsti žajblja, ki se ju na splošno najpogosteje uporablja sta navadni žajbelj (Salvia Officinalis) in španski žajbelj (Salvia Lavandulaefolia). Še posebej močan učinek so ugotovili pri eteričnem olju, toda ker je v njem prisoten strupeni tujon, se eteričnega olja ne sme nenadzorovano uživati. V naturopatiji se s pridom uporablja žajbljeve poparke in žajbljevo kvintesenco, ki je pa pri nas še dokaj nepoznana.
Čeprav je Ameriška agencija za prehrano in zdravila (FDA) žajbelj uvrstila na listo varnih rastlin za uživanje v prehrani, je pri uživanju žajblja potrebna previdnost in zmernost. Če žajbelj sedaj poberemo in posušimo, si bomo z njim lahko preko celega leta lajšali marsikatero težavo. Doma je najbolj varna uporaba poparka iz žajbljevih listov, ki ne vsebuje toksičnega tujona, saj se le-ta v vodi ne topi. Pri uporabi drugih vrst žajbljevih pripravkov pa se je treba ravnati po navodilih farmacevta, zdravnika ali naturopata. Uživanje žajblja ni primerno za nosečnice, doječe matere in osebe z epilepsijo, pazljivi pa morajo biti tudi sladkorni bolniki.
Žajbelj v kulinariki - združimo prijetno s koristnim
Naši sosedje Italijani uporabljajo v kulinariki žajbelj še pogosteje kot mi. Zelo enostavna je njihova omaka za testenine ali njoke, ki jo pripravijo tako, da sveže žajbljeve liste popražijo na maslu, v tej omaki pa nato na hitro popražijo še testenine ali njoke ter postrežejo. Velja poskusiti!
Romina Salvi
Maj, 2020