Resnica osvobaja
Zdravje, z vidika naturopatije, pomeni telesno, umsko, duševno in duhovno usklajenost. Še več, pomeni tudi usklajenost človeka z družbo in okoljem. To, da sta psiha in telo nedeljiva celota in da se psihološke stiske na dolgi rok odražajo na telesu tudi že vemo, zato bomo danes pogledali eno izmed težav, s katero se sooča in zaradi katere trpi mnogo ljudi; to je občutek krivde.
Zakaj tako pogosto občutimo krivdo, če želimo narediti nekaj kar bi nas osrečilo? Zakaj je tako težko imeti sebe rad? Poglejmo kako nastane in se razvije občutek krivde.
Se še spomnimo, kaj smo si želeli zase, ko smo še kot otroci sanjali kaj bomo postali ko odrastemo? Koliko izmed nas je to dejansko tudi uresničilo? Tistih, ki živijo svoje sanje, žal, ni veliko. Zakaj je tako? Večina ljudi že od ranega otroštva živi ob dobronamerni skrbi svojih staršev ali skrbnikov, ki ravnajo najbolje kot zmorejo ali znajo, toda mnoge starše je za svoje otroke pretirano strah in če je vzgoja preveč zadušljiva, otroku prepreči izražanje, razvoj in izkušnjo samostojnosti. Starši naj bi vedeli kaj je dobro za otroka, toda, ali je res vedno tako? Ko otroci na razne načine, ki so za odrasle morda nesprejemljivi izražajo svojo samostojnost, kolikokrat je odziv odraslih: "Ne počni tega, da ne bo mamica žalostna", ali pa ko je otroku nekaj všeč, kolikokrat starši rečejo: "Ne, tisto drugo je boljše zate.". Večina otrok bo seveda ustregla, zato da ne prizadene staršev. Toda kaj to sporoča otroku? Če si avtentičen, nisi v redu. Starši vedo bolje od tebe, kaj je dobro zate. In vsi smo otroci svojih staršev, tudi naši starši in starši naših staršev, zato tu resnično nikogar ne obsojamo.
V takih okoliščinah se začne obnašanje že v otroštvu prilagajati pričakovanjem drugih, posledica tega pa je nastanek razdvojenosti, saj če zadovoljimo sebe in ne drugega, se počutimo krive, če pa izpolnimo pričakovanja drugih in ne svojih, ranimo sebe. Ne samo to, izgubimo del sebe. Nismo avtentični. Da drugih ne bi prizadeli, njihove potrebe postavljamo pred svoje, to pa nas oddaljuje od svojih lastnih potreb, občutkov in svoje resnične biti, poleg tega pa zatira tudi kreativnost, veselje, zabavo in nam povzroča trpljenje. S časom lahko takšno obnašanje vpliva tudi na naše zdravje.
Kolikokrat v odnosu do prijateljev, partnerja, staršev ali otrok v sebi čutimo "ne", rečemo pa "da"? Kdor se tu prepozna, tudi na splošno težko reče ne in težko postavlja meje. Toda mišljenje, da bi s tem, ko bi rekli ne, ranili druge, je pogosto naše zakrivljeno, subjektivno mišljenje, ki izvira iz našega privzgojenega prepričanja iz otroštva.
Zakaj to počnemo? Da se izognemo doživetju izgube naklonjenosti ali ljubezni. Toda postavljanje mej ni egoizem, gre za osnovno potrebo in tudi pravico vsakega posameznika, ki če jo znamo na primeren način izraziti, bi jo morala vsaka odrasla in zrela oseba tudi razumeti in sprejeti. Nenazadnje, nihče ni odgovoren za odzive drugih, temveč le za svoje lastne.
Resnica, avtentičnost, biti to kar smo, zdravi in osvobaja. Če znamo prisluhniti svoji resnici, življenje postane enostavnejše, mnogi dvomi odpadejo in počutje se izboljša. Pri tem so nam lahko v veliko pomoč tudi Bachove cvetne esence ali pa vaje, s katerimi se naučimo postavljati zdrave meje, kar koristi tako nam, kot drugim. Nikoli ni prepozno, da pridemo v stik s sabo in si dovolimo postati to kar smo.
Romina Salvi
Januar, 2020
Zakaj tako pogosto občutimo krivdo, če želimo narediti nekaj kar bi nas osrečilo? Zakaj je tako težko imeti sebe rad? Poglejmo kako nastane in se razvije občutek krivde.
Se še spomnimo, kaj smo si želeli zase, ko smo še kot otroci sanjali kaj bomo postali ko odrastemo? Koliko izmed nas je to dejansko tudi uresničilo? Tistih, ki živijo svoje sanje, žal, ni veliko. Zakaj je tako? Večina ljudi že od ranega otroštva živi ob dobronamerni skrbi svojih staršev ali skrbnikov, ki ravnajo najbolje kot zmorejo ali znajo, toda mnoge starše je za svoje otroke pretirano strah in če je vzgoja preveč zadušljiva, otroku prepreči izražanje, razvoj in izkušnjo samostojnosti. Starši naj bi vedeli kaj je dobro za otroka, toda, ali je res vedno tako? Ko otroci na razne načine, ki so za odrasle morda nesprejemljivi izražajo svojo samostojnost, kolikokrat je odziv odraslih: "Ne počni tega, da ne bo mamica žalostna", ali pa ko je otroku nekaj všeč, kolikokrat starši rečejo: "Ne, tisto drugo je boljše zate.". Večina otrok bo seveda ustregla, zato da ne prizadene staršev. Toda kaj to sporoča otroku? Če si avtentičen, nisi v redu. Starši vedo bolje od tebe, kaj je dobro zate. In vsi smo otroci svojih staršev, tudi naši starši in starši naših staršev, zato tu resnično nikogar ne obsojamo.
V takih okoliščinah se začne obnašanje že v otroštvu prilagajati pričakovanjem drugih, posledica tega pa je nastanek razdvojenosti, saj če zadovoljimo sebe in ne drugega, se počutimo krive, če pa izpolnimo pričakovanja drugih in ne svojih, ranimo sebe. Ne samo to, izgubimo del sebe. Nismo avtentični. Da drugih ne bi prizadeli, njihove potrebe postavljamo pred svoje, to pa nas oddaljuje od svojih lastnih potreb, občutkov in svoje resnične biti, poleg tega pa zatira tudi kreativnost, veselje, zabavo in nam povzroča trpljenje. S časom lahko takšno obnašanje vpliva tudi na naše zdravje.
Kolikokrat v odnosu do prijateljev, partnerja, staršev ali otrok v sebi čutimo "ne", rečemo pa "da"? Kdor se tu prepozna, tudi na splošno težko reče ne in težko postavlja meje. Toda mišljenje, da bi s tem, ko bi rekli ne, ranili druge, je pogosto naše zakrivljeno, subjektivno mišljenje, ki izvira iz našega privzgojenega prepričanja iz otroštva.
Zakaj to počnemo? Da se izognemo doživetju izgube naklonjenosti ali ljubezni. Toda postavljanje mej ni egoizem, gre za osnovno potrebo in tudi pravico vsakega posameznika, ki če jo znamo na primeren način izraziti, bi jo morala vsaka odrasla in zrela oseba tudi razumeti in sprejeti. Nenazadnje, nihče ni odgovoren za odzive drugih, temveč le za svoje lastne.
Resnica, avtentičnost, biti to kar smo, zdravi in osvobaja. Če znamo prisluhniti svoji resnici, življenje postane enostavnejše, mnogi dvomi odpadejo in počutje se izboljša. Pri tem so nam lahko v veliko pomoč tudi Bachove cvetne esence ali pa vaje, s katerimi se naučimo postavljati zdrave meje, kar koristi tako nam, kot drugim. Nikoli ni prepozno, da pridemo v stik s sabo in si dovolimo postati to kar smo.
Romina Salvi
Januar, 2020