Zbogom poletje - pozdravljena depresija... :-(
Vedno znova preseneča, koliko ljudi v iskanju hitrega olajšanja poseže po antidepresivih, predvsem je žalostno koliko je med njimi mladih, ki »morajo« biti aktivni, učinkoviti, popolni v službi in zasebnem življenju. Kljub poznanim škodljivim učinkom antidepresivov jih jemljejo za samoumevne, zaskrbljujoča pa je tudi lahkost, s katero se lahko do njih pride. Med mladimi veljajo celo za neke vrste statusni simbol, s katerim se postavljajo in poveličujejo svoje »trpljenje«.
Zavedati pa se je treba, da svojemu telesu ne moremo dolgo lagati; to ni stroj, ki bi deloval ločeno od našega uma. Naš organizem nam nelagodje tako ali drugače začne sporočati z različnimi simptomi kot so depresija, utrujenost, nespečnost, tesnoba, razne bolečine in drugi, ko pa se odpravimo na zdravniške preglede, le-ti običajno ne pokažejo nobene posebnosti. Vse skupaj se lahko stopnjuje do te mere, da oseba zapade v izgorelost, ko telo in psiha odpovesta.
Mnoge študije s področja psihonevroimunologije so že v sedemdesetih letih 20. stoletja pokazale povezavo med psihološkim, nevroendokrinim in imunskim sistemom. Znanstveniki so dolgo iskali odgovor na vprašanje ali je dogajanje v našem umu tisto, ki vpliva na telesne procese ali velja obratno – so fizični in telesni dogodki tisti, ki se odražajo v čustvenih in mentalnih stanjih? Dokazali so, da velja oboje, kar pomeni da telo in psiha tvorita neločljivo celoto in se v njih procesi odvijajo istočasno. Telo je naš nezavedni um, čustva pa so vez med našim doživljanjem in kompleksnimi procesi, ki se odvijajo znotraj telesa. Vpeljali so celo uporabo novega izraza »teloum« oz. bodymind.
Naša čustva potujejo kot informacija med umom in telesom. Telesni sistem se pozitivno odziva na pozitivna stališča, misli, razpoloženja in čustva (npr. ljubezen, optimizem, veselje, humor), in negativno na čustva kot so sovraštvo, brezup, pesimizem, depresija... Zato je naša pozitivna naravnanost enako pomembna kot telesna vadba in zdrava prehrana. Vendar to ne pomeni, da je treba negativna čustva zatirati, saj je zatiranje čustev prav tako škodljivo. Negativna čustva je pomembno prepoznati, sprejeti in jim nato s pomočjo gibanja v naravi, meditacije in mnogih drugih tehnik dovoliti, da odidejo. Pogosto se situacije, ki v človeku vzbudijo strah, jezo, zamero in druga negativna čustva ponavljajo vsakodnevno, toda dokazano je, da polurni sprehod v naravi učinkovito odpravlja stres in depresijo in treba je le zbrati toliko volje, da se tudi v najslabšem razpoloženju obujemo in gremo ven, hoditi. Na voljo imamo obalo, naravne parke in čudovito okolico, kar je privilegij in darilo, ki se ga je treba zavedati in biti zanj hvaležni.
Kako si lahko na naraven način pomagamo do boljšega razpoloženja in počutja?
Narava nam ponuja še en čudovit sistem, ki pomaga negativna čustvena stanja v osebi preobraziti in uravnoveša človekovo osebnost, to pa posledično podpre tudi telesno dobro počutje. Gre za cvetno terapijo, ki jo je odkril človek izjemne intuicije, zdravnik, bakteriolog in homeopat, Dr. Edward Bach (1886-1936). Bachove cvetne esence delujejo zelo subtilno in po finih energetskih nihalnih ravninah neposredno vplivajo na človekov energetski sistem.
Dr. Bach je ugotovil, da imajo rože določenih rastlin moč, da zvišajo naše človeške vibracije. Vsaka izmed njih vibrira na neki določeni frekvenci, ki se ujema z neko določeno energijsko frekvenco v človekovem energijskem polju oz. z določenim duševnim konceptom v človeku. Ko sta duša in osebnost v disharmoniji ali konfliktu, to vpliva na celotno energetsko polje in prizadeto je celo duševno stanje človeka, kar lahko s časom privede tudi do fizičnih težav in bolezni.
S pravilno sestavljeno mešanico cvetnih esenc se osebo lahko podpre pri premagovanju negativnih čustvenih stanj kot so depresija, jeza, strah, ljubosumnost, negotovost, malodušje, obup in drugih, zato se jih lahko s pridom uporabi tudi pri podpiranju zdravja in preprečevanju bolezni. Cilj pravilne uporabe cvetnih esenc pa ni zgolj odpraviti simptome. Cilj je duhovno očiščenje, samospoznavanje in harmonična osebna rast, s čimer je moč doseči večjo osebnostno stabilnost ter večjo odpornost proti duševnim in psihosomatskim motnjam, kar je v današnjem času prepotrebna pomoč, skoraj za vsakega posameznika. Pravilno sestavljeno osebno mešanico se lahko pripravi le na osnovi temeljitega pogovora, medtem ko je pa t. i. rešilno zdravilo na voljo tudi v lekarnah in se ga lahko s pridom uporabi v težkih situacijah kot so nesreče, šok, huda stresna obdobja ali hude zdravstvene težave, pa tudi pri nočnih morah, paničnih napadih ipd.
Zavedati pa se je treba, da svojemu telesu ne moremo dolgo lagati; to ni stroj, ki bi deloval ločeno od našega uma. Naš organizem nam nelagodje tako ali drugače začne sporočati z različnimi simptomi kot so depresija, utrujenost, nespečnost, tesnoba, razne bolečine in drugi, ko pa se odpravimo na zdravniške preglede, le-ti običajno ne pokažejo nobene posebnosti. Vse skupaj se lahko stopnjuje do te mere, da oseba zapade v izgorelost, ko telo in psiha odpovesta.
Mnoge študije s področja psihonevroimunologije so že v sedemdesetih letih 20. stoletja pokazale povezavo med psihološkim, nevroendokrinim in imunskim sistemom. Znanstveniki so dolgo iskali odgovor na vprašanje ali je dogajanje v našem umu tisto, ki vpliva na telesne procese ali velja obratno – so fizični in telesni dogodki tisti, ki se odražajo v čustvenih in mentalnih stanjih? Dokazali so, da velja oboje, kar pomeni da telo in psiha tvorita neločljivo celoto in se v njih procesi odvijajo istočasno. Telo je naš nezavedni um, čustva pa so vez med našim doživljanjem in kompleksnimi procesi, ki se odvijajo znotraj telesa. Vpeljali so celo uporabo novega izraza »teloum« oz. bodymind.
Naša čustva potujejo kot informacija med umom in telesom. Telesni sistem se pozitivno odziva na pozitivna stališča, misli, razpoloženja in čustva (npr. ljubezen, optimizem, veselje, humor), in negativno na čustva kot so sovraštvo, brezup, pesimizem, depresija... Zato je naša pozitivna naravnanost enako pomembna kot telesna vadba in zdrava prehrana. Vendar to ne pomeni, da je treba negativna čustva zatirati, saj je zatiranje čustev prav tako škodljivo. Negativna čustva je pomembno prepoznati, sprejeti in jim nato s pomočjo gibanja v naravi, meditacije in mnogih drugih tehnik dovoliti, da odidejo. Pogosto se situacije, ki v človeku vzbudijo strah, jezo, zamero in druga negativna čustva ponavljajo vsakodnevno, toda dokazano je, da polurni sprehod v naravi učinkovito odpravlja stres in depresijo in treba je le zbrati toliko volje, da se tudi v najslabšem razpoloženju obujemo in gremo ven, hoditi. Na voljo imamo obalo, naravne parke in čudovito okolico, kar je privilegij in darilo, ki se ga je treba zavedati in biti zanj hvaležni.
Kako si lahko na naraven način pomagamo do boljšega razpoloženja in počutja?
Narava nam ponuja še en čudovit sistem, ki pomaga negativna čustvena stanja v osebi preobraziti in uravnoveša človekovo osebnost, to pa posledično podpre tudi telesno dobro počutje. Gre za cvetno terapijo, ki jo je odkril človek izjemne intuicije, zdravnik, bakteriolog in homeopat, Dr. Edward Bach (1886-1936). Bachove cvetne esence delujejo zelo subtilno in po finih energetskih nihalnih ravninah neposredno vplivajo na človekov energetski sistem.
Dr. Bach je ugotovil, da imajo rože določenih rastlin moč, da zvišajo naše človeške vibracije. Vsaka izmed njih vibrira na neki določeni frekvenci, ki se ujema z neko določeno energijsko frekvenco v človekovem energijskem polju oz. z določenim duševnim konceptom v človeku. Ko sta duša in osebnost v disharmoniji ali konfliktu, to vpliva na celotno energetsko polje in prizadeto je celo duševno stanje človeka, kar lahko s časom privede tudi do fizičnih težav in bolezni.
S pravilno sestavljeno mešanico cvetnih esenc se osebo lahko podpre pri premagovanju negativnih čustvenih stanj kot so depresija, jeza, strah, ljubosumnost, negotovost, malodušje, obup in drugih, zato se jih lahko s pridom uporabi tudi pri podpiranju zdravja in preprečevanju bolezni. Cilj pravilne uporabe cvetnih esenc pa ni zgolj odpraviti simptome. Cilj je duhovno očiščenje, samospoznavanje in harmonična osebna rast, s čimer je moč doseči večjo osebnostno stabilnost ter večjo odpornost proti duševnim in psihosomatskim motnjam, kar je v današnjem času prepotrebna pomoč, skoraj za vsakega posameznika. Pravilno sestavljeno osebno mešanico se lahko pripravi le na osnovi temeljitega pogovora, medtem ko je pa t. i. rešilno zdravilo na voljo tudi v lekarnah in se ga lahko s pridom uporabi v težkih situacijah kot so nesreče, šok, huda stresna obdobja ali hude zdravstvene težave, pa tudi pri nočnih morah, paničnih napadih ipd.
Namig meseca: šentjanževka – »prinašalka svetlobe« in najmočnejši antidepresiv z naših travnikov
Šentjanževko se kot zdravilno rastlino uporablja že več kot dve tisočletji. Pripisovali so ji čudežne moči za zdravljenje ran, opeklin in za lajšanje bolečin, znano pa je tudi njeno delovanje na ženski hormonski sistem ter protivnetno in protibakterijsko delovanje. |
Šentjanževka velja za najučinkovitejši naravni antidepresiv, ki še najbolj prija v hladnem delu leta, ko nas lahko tudi pomanjkanje svetlobe pahne v depresivno počutje. Čaj iz listov in cvetov šentjanževke odpravlja napetost, nemir, malodušje, potrtost, brezvoljnost, razdražljivost, tesnobo in nespečnost, učinkovit je tudi proti glavobolu. Ob rednem pitju čaja (3 krat dnevno) lahko pričakujemo ugoden učinek po približno dveh tednih. Priprava: 2 žlički posušene šentjanževke prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo 5 minut, nato odcedimo. Vendar je tudi šentjanževko treba uporabljati pazljivo: ne sme se je uporabljati ob sočasnem jemanju zdravil (ker zmanjša njihovo delovanje, zato se je dobro prej posvetovati z zdravnikom), antidepresivov ali kontracepcijskih tablet, njena uporaba pa se odsvetuje tudi v nosečnosti in med dojenjem. Ko se uživa šentjanževko se je treba izogibati tudi sončenju in uporabi solarija.
Romina Salvi
september, 2017
Romina Salvi
september, 2017
Vse informacije in opisi na straneh www.naturopatija.si so zgolj informativnega značaja in nikakor niso namenjene kot nadomestilo za nasvete osebnega zdravnika ali drugega zdravstvenega osebja, prav tako ne morejo biti nadomestilo za ustrezno zdravstveno pomoč, zdravniško diagnozo ali zdravniški nasvet saj niso izrecno potrjene s strani zdravstvenih organov.