Kdaj zbolijo pljuča
Zaradi situacije s Covidom 19 želim predstaviti vsaj delen naturopatski pogled na delovanje pljuč, bralcem pa prepuščam razmišljanje o tem, koliko so pljuča sama in simptomi Covida 19 povezani s tem, kako naš organizem reagira v situaciji, ki jo vsi doživljamo v tem letu.
Pljuča so tisti organ, preko katerega smo neprestano v neposrednem stiku z našo okolico, saj nas z njo povezuje vsak naš vdih. So organ poguma, kreativnosti in spremembe in tudi edini notranji organ, katerega delovanje lahko do neke mere nadzorujemo. Tako kot vsa naša tkiva in organi, se tudi pljuča odzivajo na določena emotivna stanja in na naše čustvene reakcije, ki so odvisne od mnogih dejavnikov, nenazadnje tudi od psihofizične konstitucije posameznika. Žalost, potrtost, depresija so čustva, ki jih najpogosteje pripisujemo pljučem, vendar nanje vpliva tudi nesposobnost, da bi opuščali preteklost, da bi pustili stvarem oditi, naše obsesije in tudi strah. Ko nas je strah zadržujemo dih. Ko smo v stresu je naše dihanje hitro in plitko in zaradi izpostavljenosti mnogim izvorom stresa je pri večini naših strank takšno dihanje že kronično. V antropozofski medicini so pljuča tudi organ Zemlje in našega fizičnega telesa. Narekujejo našo potrebo po povezavi z Zemljo, pa tudi občutek lakote.
Poglejmo še kako potekajo procesi v pljučih z vidika Nove germanske medicine.
Pljuča sestavljajo različna tkiva. Pljučni mešički ali alveoli, kjer pride do izmenjave kisika in ogljikovega dioksida se "aktivirajo", ko doživljamo strah pred smrtjo, ali če se bojimo, da bo umrla nam draga oseba.
Ko doživljamo takšne vrste strah, se funkcija pljučnih mešičkov poveča z namenom, da bi pridobil organizem čim več kisika. Tega običajno ne občutimo in v takšnem stanju lahko celo boljše dihamo. Bolj intenziven kot je strah in pogosteje oz. dlje kot ga doživljamo, močnejša bo reakcija tkiva, več kisika bo telo potrebovalo in bo za to potrebnega tudi več tkiva, zato lahko pride v pljučih do nastanka nodulov in tumorjev.
Kar se tiče bronhiolov, se tkivo v njih aktivira ko doživljamo strah pred smrtjo zaradi zadušitve ali pa če imamo občutek, da nam primanjkuje zraka (lahko tudi simbolično, ko nas nekdo ali neka situacija duši ali ko nam nekaj onemogoča pravilno dihanje, kot na primer maska). Ko smo v takšni situaciji se v bronhiolih proizvaja veliko tekočine (eksudata) in če je intenzivnost doživljanja strahu velika, lahko dihanje postane oteženo. V obeh primerih se kasneje pojavi tudi suhi kašelj.
Če se oseba, ki doživlja takšne strahove nahaja v tujem okolju, kjer se ne počuti dobro, kot je na primer bolnišnica ali dom za ostarele, pa tudi če je zaradi drugih razlogov osamljena ali v strahu za svoje življenje, se temu pojavu pridruži še splošno zadrževanje vode v telesu, ki ga povzroči aktivacija ledvičnih cevk, kar celotno situacijo dodatno poslabša.
Nihče od nas ni imun na vsakodnevno poročanje medijev o koronavirusu, ki je pogosto zastrašujoče. Dramatični naslovi in slabe novice namreč pritegnejo pozornost in prodajajo, toda žal, pogosto tudi zavajajo in močno širijo strah in paniko med ljudmi. Če teorija Nove germanske medicine drži (in praksa jo večinoma potrjuje) je glede na zgoraj zapisano jasno, da takšno ravnanje z vidika zdravja pljuč ni dobro, še posebej ne za tiste, ki so že po naravi bolj zaskrbljeni in prestrašeni.
Pojavu se ne moremo ogniti, niti mu ubežati in na nek način se je treba odgovorno spoprijeti s tem nepovabljenim "obiskovalcem". Jasno je, da se z njim najboljše soočimo z močnim imunskim sistemom in s krepkim duhovnim zdravjem. Pljuča so po tradicionalni kitajski medicini nenazadnje povezana tudi z debelim črevesom, kjer domuje imunski sistem. Strah, zmeda, panika in nerazsodnost stanje poslabšajo in lahko celo povzročijo nastanek pljučnih težav, ki jih sicer ne bi imeli. Bodimo previdni, vendar razsodni in kritični. Pogumno živimo življenje, kot ga imamo, saj drugih tukaj in zdaj nimamo. Živimo v sedanjem trenutku, razmišljajmo kar se da pozitivno za naprej in skušajmo izpustiti ter opustiti škodljive situacije in bremena iz preteklosti.
Romina Salvi
Julij, 2020
Pljuča so tisti organ, preko katerega smo neprestano v neposrednem stiku z našo okolico, saj nas z njo povezuje vsak naš vdih. So organ poguma, kreativnosti in spremembe in tudi edini notranji organ, katerega delovanje lahko do neke mere nadzorujemo. Tako kot vsa naša tkiva in organi, se tudi pljuča odzivajo na določena emotivna stanja in na naše čustvene reakcije, ki so odvisne od mnogih dejavnikov, nenazadnje tudi od psihofizične konstitucije posameznika. Žalost, potrtost, depresija so čustva, ki jih najpogosteje pripisujemo pljučem, vendar nanje vpliva tudi nesposobnost, da bi opuščali preteklost, da bi pustili stvarem oditi, naše obsesije in tudi strah. Ko nas je strah zadržujemo dih. Ko smo v stresu je naše dihanje hitro in plitko in zaradi izpostavljenosti mnogim izvorom stresa je pri večini naših strank takšno dihanje že kronično. V antropozofski medicini so pljuča tudi organ Zemlje in našega fizičnega telesa. Narekujejo našo potrebo po povezavi z Zemljo, pa tudi občutek lakote.
Poglejmo še kako potekajo procesi v pljučih z vidika Nove germanske medicine.
Pljuča sestavljajo različna tkiva. Pljučni mešički ali alveoli, kjer pride do izmenjave kisika in ogljikovega dioksida se "aktivirajo", ko doživljamo strah pred smrtjo, ali če se bojimo, da bo umrla nam draga oseba.
Ko doživljamo takšne vrste strah, se funkcija pljučnih mešičkov poveča z namenom, da bi pridobil organizem čim več kisika. Tega običajno ne občutimo in v takšnem stanju lahko celo boljše dihamo. Bolj intenziven kot je strah in pogosteje oz. dlje kot ga doživljamo, močnejša bo reakcija tkiva, več kisika bo telo potrebovalo in bo za to potrebnega tudi več tkiva, zato lahko pride v pljučih do nastanka nodulov in tumorjev.
Kar se tiče bronhiolov, se tkivo v njih aktivira ko doživljamo strah pred smrtjo zaradi zadušitve ali pa če imamo občutek, da nam primanjkuje zraka (lahko tudi simbolično, ko nas nekdo ali neka situacija duši ali ko nam nekaj onemogoča pravilno dihanje, kot na primer maska). Ko smo v takšni situaciji se v bronhiolih proizvaja veliko tekočine (eksudata) in če je intenzivnost doživljanja strahu velika, lahko dihanje postane oteženo. V obeh primerih se kasneje pojavi tudi suhi kašelj.
Če se oseba, ki doživlja takšne strahove nahaja v tujem okolju, kjer se ne počuti dobro, kot je na primer bolnišnica ali dom za ostarele, pa tudi če je zaradi drugih razlogov osamljena ali v strahu za svoje življenje, se temu pojavu pridruži še splošno zadrževanje vode v telesu, ki ga povzroči aktivacija ledvičnih cevk, kar celotno situacijo dodatno poslabša.
Nihče od nas ni imun na vsakodnevno poročanje medijev o koronavirusu, ki je pogosto zastrašujoče. Dramatični naslovi in slabe novice namreč pritegnejo pozornost in prodajajo, toda žal, pogosto tudi zavajajo in močno širijo strah in paniko med ljudmi. Če teorija Nove germanske medicine drži (in praksa jo večinoma potrjuje) je glede na zgoraj zapisano jasno, da takšno ravnanje z vidika zdravja pljuč ni dobro, še posebej ne za tiste, ki so že po naravi bolj zaskrbljeni in prestrašeni.
Pojavu se ne moremo ogniti, niti mu ubežati in na nek način se je treba odgovorno spoprijeti s tem nepovabljenim "obiskovalcem". Jasno je, da se z njim najboljše soočimo z močnim imunskim sistemom in s krepkim duhovnim zdravjem. Pljuča so po tradicionalni kitajski medicini nenazadnje povezana tudi z debelim črevesom, kjer domuje imunski sistem. Strah, zmeda, panika in nerazsodnost stanje poslabšajo in lahko celo povzročijo nastanek pljučnih težav, ki jih sicer ne bi imeli. Bodimo previdni, vendar razsodni in kritični. Pogumno živimo življenje, kot ga imamo, saj drugih tukaj in zdaj nimamo. Živimo v sedanjem trenutku, razmišljajmo kar se da pozitivno za naprej in skušajmo izpustiti ter opustiti škodljive situacije in bremena iz preteklosti.
Romina Salvi
Julij, 2020
