Oligoterapija in pomen mineralov
Oligoterapija je naravna terapija, ki se poslužuje uporabe mineralov v velikosti molekul, zaradi česar se lahko popolnoma raztopijo v vodi. Te snovi, ki so prisotne v zelo majhnih koncentracijah se imenujejo oligoelementi ali "elementi v sledeh" (iz grščine "oligos" = "malo"), ki so v telesu prisotni v koncentraciji manj kot 0,01% skupne telesne mase. Ne glede na njihovo količino, imajo minerali pomembno vlogo, saj sodelujejo v strukturi organov in tkiv, ali pa delujejo kot koencimi, ki aktivirajo pomembne biokemične reakcije. Pomanjkanje mineralov privede do resnih neravnovesij na fiziološki ravni.
Oligoterapija je podobna drugim alternativnim vrstam zdravljenja, kot sta homeopatija in fitoterapija, vendar mora upoštevati specifične postopke časovnih vnosov in odmerkov oligoelementov. Oče oligoterapije, francoski zdravnik Jacques Ménétrier, je leta 1930 opredelil štiri organske osnove, ki so povezane z določenimi elementi v sledovih. Te osnove je poimenoval diateze.
Diateze ustrezajo določenim značilnostim telesa, ki jih opredeljujejo fizične, intelektualne in čustvene značilnosti posameznika. Čistih diatez ni, zato spadajo posamezniki pretežno v eno diatezo, imajo pa tudi značilnosti druge. Poznamo 4 diateze, od katerih sta pretežno prva in druga (ter včasih tretja), pogojeni že ob rojstvu, v četrto (in tretjo,ko le-ta nipogojena že ob rojstvu) pa oseba preide s škodljivim življenjskim slogom, z boleznimi, s staranjem, ipd.
Obstaja tudi peta diateza. To je stanje, ki odraža tudi tako imenovane sindrome neravnovesja, ki so predvsem povezani s hormonskimi motnjami in se lahko pojavijo pri katerikoli starosti.
Za posamezno diatezo je moč prepoznati patologije in bolezni, ki jih lahko oligoterapija pozdravi.
Prva diateza je t.i. alergijska ali artritična: osebe s to diatezo so pretežno nagnjeni k težavam, ki so alergijskega izvora. Njihov biološki katalizator je Mangan (Mn). Običajno se težave manifestirajo kot različne vrste alergij, astme in preobčutljivosti na hrano, motnje prekrvavitve, prebave, hipertiroza…
Druga diateza t.i. šibka ali artrotuberkularna, prizadenejo pa jo predvsem bolezni dihal (kašelj in bronhitis), otolaringološke bolezni (prehladi in okužbe ušesa), bolezni prebavil in tudi sečil (cistitis). Drugo diatezo podpira spojina mangan-baker (Mn-Cu).
Tretja, distonična ali nevro-artritična diateza kaže, je kombinacija bolezenskih tendenc, ki jih je povzročila distoničnost (neharmoničnost) avtonomnega živčnega sistema, ki se običajno pojavijo po 40. letu starosti, ni pa nujno. V tem primeru je pravo zdravilo kobalt-mangan (Mn-Co).
Četrta, anergična (ali neodzivna) diateza, predstavlja že zajema napredna, degenerativna stanja. Njena rešitev je baker-zlato-srebro (Cu-Au-Ag).
Peta diateza pa je tista, v katero vsi preidemo ko se nahajamo v dizadaptaciji.
Oligoterapija je naravna terapija, ki se poslužuje uporabe mineralov v velikosti molekul, zaradi česar se lahko popolnoma raztopijo v vodi. Te snovi, ki so prisotne v zelo majhnih koncentracijah se imenujejo oligoelementi ali "elementi v sledeh" (iz grščine "oligos" = "malo"), ki so v telesu prisotni v koncentraciji manj kot 0,01% skupne telesne mase. Ne glede na njihovo količino, imajo minerali pomembno vlogo, saj sodelujejo v strukturi organov in tkiv, ali pa delujejo kot koencimi, ki aktivirajo pomembne biokemične reakcije. Pomanjkanje mineralov privede do resnih neravnovesij na fiziološki ravni.
Oligoterapija je podobna drugim alternativnim vrstam zdravljenja, kot sta homeopatija in fitoterapija, vendar mora upoštevati specifične postopke časovnih vnosov in odmerkov oligoelementov. Oče oligoterapije, francoski zdravnik Jacques Ménétrier, je leta 1930 opredelil štiri organske osnove, ki so povezane z določenimi elementi v sledovih. Te osnove je poimenoval diateze.
Diateze ustrezajo določenim značilnostim telesa, ki jih opredeljujejo fizične, intelektualne in čustvene značilnosti posameznika. Čistih diatez ni, zato spadajo posamezniki pretežno v eno diatezo, imajo pa tudi značilnosti druge. Poznamo 4 diateze, od katerih sta pretežno prva in druga (ter včasih tretja), pogojeni že ob rojstvu, v četrto (in tretjo,ko le-ta nipogojena že ob rojstvu) pa oseba preide s škodljivim življenjskim slogom, z boleznimi, s staranjem, ipd.
Obstaja tudi peta diateza. To je stanje, ki odraža tudi tako imenovane sindrome neravnovesja, ki so predvsem povezani s hormonskimi motnjami in se lahko pojavijo pri katerikoli starosti.
Za posamezno diatezo je moč prepoznati patologije in bolezni, ki jih lahko oligoterapija pozdravi.
Prva diateza je t.i. alergijska ali artritična: osebe s to diatezo so pretežno nagnjeni k težavam, ki so alergijskega izvora. Njihov biološki katalizator je Mangan (Mn). Običajno se težave manifestirajo kot različne vrste alergij, astme in preobčutljivosti na hrano, motnje prekrvavitve, prebave, hipertiroza…
Druga diateza t.i. šibka ali artrotuberkularna, prizadenejo pa jo predvsem bolezni dihal (kašelj in bronhitis), otolaringološke bolezni (prehladi in okužbe ušesa), bolezni prebavil in tudi sečil (cistitis). Drugo diatezo podpira spojina mangan-baker (Mn-Cu).
Tretja, distonična ali nevro-artritična diateza kaže, je kombinacija bolezenskih tendenc, ki jih je povzročila distoničnost (neharmoničnost) avtonomnega živčnega sistema, ki se običajno pojavijo po 40. letu starosti, ni pa nujno. V tem primeru je pravo zdravilo kobalt-mangan (Mn-Co).
Četrta, anergična (ali neodzivna) diateza, predstavlja že zajema napredna, degenerativna stanja. Njena rešitev je baker-zlato-srebro (Cu-Au-Ag).
Peta diateza pa je tista, v katero vsi preidemo ko se nahajamo v dizadaptaciji.
Vse informacije in opisi na straneh www.naturopatija.si so zgolj informativnega značaja in nikakor niso namenjene kot nadomestilo za nasvete osebnega zdravnika ali drugega zdravstvenega osebja, prav tako ne morejo biti nadomestilo za ustrezno zdravstveno pomoč, zdravniško diagnozo ali zdravniški nasvet saj niso izrecno potrjene s strani zdravstvenih organov.
